Nekdanja realka v Ljubljani
Tretja v vrsti znamk, ki opozarjajo na vidnejše arhitekturne stvaritve na Slovenskem, predstavlja stavbo iz obdobja historizma v drugi polovici 19. stoletja. Monumentalno palačo na Vegovi ulici v Ljubljani so za potrebe višje realne gimnazije zgradili med letoma 1871 in 1874 po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Bellona, ki je v tistem obdobju izdeloval tipske projekte za državne šole na območju Avstro-Ogrske. Gradnjo, ki jo je skoraj v celoti financirala Kranjska hranilnica, sta vodila ljubljanska stavbenika Francesco Faleschini starejši in Viljem Treo. S stavbo je Ljubljana dobila eno svojih prvih monumentalnih, historistično oblikovanih palač, ki so jim nato do prve svetovne vojne sledile še številne druge. Sedaj je v njej Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana.
Simetrična dvonadstropna stavbna zasnova z dolgim glavnim traktom, krajšima prečnima stranskima traktoma in velikim začelnim stopniščnim traktom izhaja iz sočasne dunajske arhitekture. Glavna fasada s prevladujočimi neonormanskimi elementi, ki izhajajo iz v šestdesetih letih 19. stoletja zelo priljubljene mode posnemanja romanske oziroma normanske grajske arhitekture na območju Anglije, je zelo podobna pročelju Trgovske akademije (Handelsakademie) ob Karlovem trgu na Dunaju, postavljene med letoma 1860 in 1862 po načrtih dunajskega arhitekta Ferdinanda Fellnerja starejšega.
