Mastodon

Pokrajina današnje Slovenije je bila pred približno dvema milijonoma let precej drugačna kot danes. Dvigajoče se Alpe na zahodu in gozdnata pokrajina s posameznimi močvirji ter nepreglednimi ravnicami na vzhodu so bili idealno okolje za velike trobčarje in druge sesalce. Na gozdnatih jasah so se občasno pasli eni zadnjih evropskih mastodonov vrste Anancus arvernensis. Mastodon Anancus arvernensis je sicer poseljeval velik del Evrope in se je pojavil že v obdobju poznega miocena ter preživel vse do začetka pleistocena. Nekatere druge vrste so poseljevale tudi predele Azije in Afrike. Anankus je bil zelo podoben današnjim slonom, pri čemer je imel veliko daljše in izravnane okle ter drugačno obliko zob.

Njihove fosilne ostanke so v Sloveniji našli v Šaleški dolini, pri Slovenski Bistrici in na mnogih mestih v Slovenskih in Čentibskih goricah ter na Goričkem. Najpogosteje so bili odkriti njihovi zobje. Najbolj znano najdišče je bilo odkrito pri vasi Škale blizu Velenja, kjer so odkopali tudi dele skeleta in oklov. Na novi poštni znamki je upodobljen zob mastodona, ki je bil odkrit pred več kot sedem desetletji v gramozni jami blizu Svetega Andraža v Slovenskih goricah. Velik zob (molar) je iz spodnje čeljusti, kar nakazuje tudi močna korenina. Starost zoba ni popolnoma pojasnjena, verjetno pa pripada živali, ki se je pasla po takratnih Slovenskih goricah, poraščenih z redkim gozdom, v poznem pliocenu. Spremembe v okolju v začetku pleistocenu, pred približno dvema milijonoma let, so pripomogle tudi k izumrtju zadnjega mastodona, ki je pohajkoval po slovenskem ozemlju.

Zob mastodona si lahko danes ogledate v razstavnih prostorih Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Znamka nam pričara dodano ali razširjeno resničnost (AR - Augmented Reality), kjer lahko z aplikacijo HP Reveal s prepoznavo motiva znamke na mobilni napravi opazujemo rentgenski globinski video posnetek prereza zoba mastodona.