Posavski konj je slovenska avtohtona pasma, ki se je izoblikovala na območju porečja reke Save na Hrvaškem in v Sloveniji v preteklem stoletju, na osnovi avtohtone populacije kobil, z oplemenjevanjem z različnimi pasmami žrebcev. Danes je pasma razširjena ob spodnjem toku reke Save na območju Krškega in Brežic, redijo jo tudi na Hrvaškem. Velikost populacije posavskih konj se v zadnjih letih nekoliko povečuje, vendar je populacija kljub temu kritično ogrožena. Posavski konj ima manjši telesni okvir z manjšo, ozko glavo. Spodnji del nog je porasel z daljšo, zaščitno dlako. Živali so večinoma rjave in črne barve, lisičja in siva barva dlake sta redki.
Reja posavskih konj je pretežno ekstenzivna. V času vegetacije je večji del populacije na paši. V veliki meri to pasmo konj redijo za vzrejo klavnih žrebet za prirejo mesa in predelavo v mesne izdelke. Pasmo odlikuje dobra klavnost. Konje uporabljajo tudi za lažja kmetijska opravila na polju in v gozdu, za rekreativne namene in v turizmu, zlasti za vprego. Konji so manj zahtevni za šolanje in hitro sprejmejo delo pod sedlom in v vpregi. Velik delež konj se lahko izšola za aktivnosti in terapije s pomočjo konja.
