Leta 1794 je trgovec Janez Jurij Friedl stavbeniku Andreju Meniniju naročil izgradnjo velikega poslopja, ki je skupaj s servisnimi objekti zasedalo prostor med današnjima Rimsko in Gregorčičevo ulico v Ljubljani. Menini je glavno fasado obrnil proti manjšemu trgu, ki je nastal med tedaj še delno pozidanim prostorom nasproti leto poprej podrtih Nemških ali Križniških mestnih vrat. Trikotno zaključen osrednji del polkrožno izbočene fasade, členjen s polstebri in pilastri, ki je danes obrnjen nekoliko stran od Trga francoske revolucije, je ob izgradnji palače dominiral nad okoliškimi hišami in izražal samozavest in ambicije premožnega lastnika. Čeprav je Friedl-Recharjeva hiša (kot jo imenujemo po dveh družinah, ki sta jo imeli v lasti v 19. stoletju) zasnovana kot poslovno-stanovanjska stavba, s svojo monumentalno fasado, visoko vhodno vežo in reprezentativnimi bivalnimi prostori z visoko slavnostno dvorano v drugem nadstropju tekmuje z gosposkimi palačami, ki so zaznamovale baročno Ljubljano.
Andrea Menini, arhitekt furlanskega rodu, ki je v Ljubljano prišel z Reke, je s fasado Friedl-Recharjeve hiše v kranjsko prestolnico prinesel nekaj monumentalnosti in velikopoteznosti neoklasicizma, ki je konec 18. stoletja že zaznamoval bližnji Trst. Očitno pa zanj v Ljubljani ni bilo dovolj dela, saj se je že čez nekaj let preselil v Zagreb.
