100. obletnica prvih slovenskih poštnih znamk

Znamke, imenovane Verigarji, je zasnovala poštna uprava v Ljubljani v času Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, izšle pa so že v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uporabljali so jih na ozemlju Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Vojvodine in primorskega dela Črne gore, v času zasedb pa tudi na Koroškem.

Znamke je zasnoval akademski slikar Ivan Vavpotič, najverjetneje v novembru in decembru 1918, izšle pa so prve dni januarja 1919. Vrednosti od 3 do 40 kron so imele lik sužnja ki trga verige, kar je znamkam tudi dalo ime.  Gre za skupek izdaj, tiskanih v dveh tiskarskih tehnikah, najprej v kamnotisku, kasneje pa v knjigotisku. Poleg rednih znamk so bile izdane tudi portovne in časopisne znamke, ki so jih, nekoliko pozno, pretiskali tudi s propagandnim namenom ob plebiscitu za Koroško.

Značilnost teh znamk je, da so nastajale v času pomanjkanja po prvi svetovni vojni, zato so jih tiskali v Ljubljani (in v času stavke jeseni 1919 tudi na Dunaju) na različnih vrstah papirja z različnimi barvnimi odtenki, perforirali na različnih napravah in gumirali z razpoložljivimi lepili. Zbiralci danes posvečajo pozornost tudi vidikom poštne zgodovine, kot so žigi, načini uporabe in destinacije.

Tej obletnici sta posvečena Mednarodni simpozij Verigarji, ki je bil oktobra 2018, in mednarodna filatelistična razstava SLOVENIJA 2019 v Kamniku.