Na Kongresnem trgu v Ljubljani je bila 29. oktobra 1918 razglašena ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki jo je pozdravilo trideset tisoč ljudi in dvesto vojakov in častnikov. V imenu slovenskih vojakov in častnikov je zvestobo novi državi prisegel tudi nadporočnik Mihajlo Rostohar. Slovenska vojska (t. i. narodne straže) je postopoma prevzemala oblast v Ljubljani in se pripravljala tudi na umik polmilijonske, razpadle avstro-ogrske armade prek slovenskega ozemlja v novonastale države. Tudi na Štajerskem je bilo treba utrditi vojaški položaj nove države, saj je 30. oktobra 1918 mariborski občinski svet razglasil Maribor za del nemške Avstrije, česar pa major Rudolf Maister ni bil pripravljen sprejeti, zato je 1. novembra 1918 s pooblastilom Narodnega sveta za Štajersko prevzel vojaško oblast v Mariboru in njegovi okolici, še istega dne pa je bil tudi imenovan za generala. V pričakovanju umika je bila v Mariboru ustanovljena nemška varnostna straža, ki pa jo je Maister s svojo vojsko 4200 vojakov v noči na 23. november 1918 razorožil.
27. novembra 1918 so Maistrove enote po pogodbi z avstrijskim območnim poveljnikom R. Passyjem začele zasedati kraje ob narodnostni meji od Radgone do Šmohorja pri Beljaku, ki je po mirovni pogodbi z Avstrijo obstala tudi kot državna meja. Usodo Koroške je po bojih slovenske in jugoslovanske vojske in postavitvi demarkacijske črte določil plebiscit.
