100 let hidroelektrarne Fala

Leta 1913 se je začela gradnja prve hidroelektrarne na reki Dravi – hidroelektrarne Fala, ki je bila hkrati največja hidroelektrarna v Vzhodnih Alpah.

Vse do leta 1918, ko je začela hidroelektrarna Fala obratovati, je bil rečni tok po vsej dolžini reke Drave neoviran. Z območij, ki so bogata z lesom, je tekla po njej splavarska transportna pot skozi Podravje v Podonavje in naprej proti Črnemu morju. Drava je bila pred zgraditvijo železnice edina, kasneje pa še vedno najcenejša transportna pot za les in drugo blago. Prav zaradi tega je bilo graditeljem elektrarne s koncesijsko pogodbo naloženo, da morajo omogočiti prehajanje splavov prek elektrarne, zaradi česar so zgradili tudi tako imenovano splavnico – v tistem času je od pomladi do zgodnje jeseni peljalo po Dravi dnevno tudi do dvajset splavov s po 90 do 100 m³ lesa – in ribjo stezo.

6. maja 1918 so začeli obratovati prvi trije agregati, 9. maja četrti in 23. maja še peti agregat.

Danes je hidroelektrarna Fala – najstarejša slovenska še delujoča velika hidroelektrarna – del verige osmih hidroelektrarn na reki Dravi, ki jih upravlja družba Dravske elektrarne Maribor.

Z odlokom Vlade Republike Slovenije je bila hidroelektrarna Fala leta 2008 proglašena za kulturni spomenik državnega pomena.